5. velikonočna nedelja

Apd 6,1-7; 1 Pt 2,4-9; Jn 14,1-12

Jezus je pot k Očetu

14 ¹»Vaše srce naj se ne vznemirja. Verujete v Boga, tudi vame verujte! ²V hiši mojega Očeta je veliko bivališč. Če bi ne bilo tako, ali bi vam rekel: Odhajam, da vam pripravim prostor? ³Ko odidem in vam pripravim prostor, bom spet prišel in vas vzel k sebi, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz. ⁴In kamor jaz grem, poznate pot.« ⁵Tomaž mu je rekel: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?« ⁶Jezus mu je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. ⁷Če ste spoznali mene, boste spoznali tudi mojega Očeta. Od zdaj ga poznate in videli ste ga.« ⁸Filip mu je rekel: »Gospod, pokaži nam Očeta in zadosti nam bo.« ⁹Jezus mu je dejal: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal? Kdor je videl mene, je videl Očeta. Kako moreš ti reči: ›Pokaži nam Očeta.‹ ¹⁰Mar ne veruješ, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe; ampak Oče, ki ostaja v meni, opravlja svoja dela. ¹¹Verujte mi, da sem jaz v Očetu in Oče v meni; če pa tega ne verujete, verujte zaradi del samih. ¹²Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu.«