3. postna nedelja

2 Mz 17,3-7; Rim 5,1-2.5-8; Jn 4,5-42

Jezus in Samarijanka

4 ⁵Prišel je torej v samarijsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu. ⁶Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure.

⁷Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!« ⁸Njegovi učenci so namreč odšli v mesto, da bi nakupili hrano. ⁹Samarijanka mu je torej rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijani.) ¹⁰Jezus ji je odgovoril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.« ¹¹Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo? ¹²Si mar ti večji kot naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil on sam, njegovi sinovi in njegova živina?« ¹³Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen. ¹⁴Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.« ¹⁵Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.«

¹⁶Rekel ji je: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!« ¹⁷Žena je odgovorila in mu rekla: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Dobro si rekla: ›Nimam moža‹; ¹⁸kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.« ¹⁹Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok. ²⁰Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« ²¹Jezus ji je rekel: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. ²²Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje je od Judov. ²³Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. ²⁴Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.« ²⁵Žena mu je dejala: »Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec). Ko pride, nam bo vse oznanil.« ²⁶Jezus ji je rekel: »Jaz sem, ki govorim s teboj.«

²⁷Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govoril z žensko, vendar mu nobeden ni rekel: »Kaj bi rad od nje?« ali »Zakaj govoriš z njo?« ²⁸Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem: ²⁹»Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?« ³⁰Odšli so iz mesta in se napotili k njemu.

³¹Medtem so ga učenci prosili in govorili: »Rabi, jej!« ³²On pa jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.« ³³Učenci so tedaj govorili med seboj: »Mar mu je kdo prinesel jesti?« ³⁴Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo. ³⁵Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so bela za žetev. ³⁶Žanjec prejema plačilo in spravlja pridelek za večno življenje, da se bosta skupaj veselila sejalec in žanjec. ³⁷V tem je namreč resničen izrek, da ›eden seje, drugi žanje‹. ³⁸Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa ste vstopili v njihov trud.«

³⁹Veliko Samarijanov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi ženinih besed: »Vse mi je povedal, kar sem storila.« ⁴⁰Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih; in ostal je tam dva dni. ⁴¹Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati. ⁴²Ženi pa so govorili: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja. Sami smo ga namreč slišali in vemo, da je on zares zveličar sveta.«

»Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen.«