O zgodovini divaške župnije je znanega malo. Najstarejši dokument v arhivu župnije Divača je pergamentna listina o posvetitvi cerkve v Divači leta 1603. Istega leta je bila dokončana tudi gradnja. Leta 1636 so bili posvečeni vsi trije oltarji v cerkvi. V 17. in 18. stoletju je bila župnija podružnica bližnjega Povirja. Iz leta 1730 je ohranjena pergamentna listina o odpustkih bratovščine sv. Valentina. V letu 1785 se v arhivih sedanja župnija omenja kot lokalna duhovnija. Leta 1850 je bila podpisana ustanovna listina o kuraciji, s katero je Divača postala samostojna kuratna duhovnija. 3.2.1892 je bila povzdignjena v župnijo. Zadnji župnik, ki je živel v Divači, je bil Jakob Svetlič, ki je leta 1928 prosil za upokojitev v znak protesta, ker je fašistična oblast prepovedala pouk verouka in pridiganje v cerkvi v slovenskem jeziku. Kljub temu je ostal na mestu na željo škofa do svoje smrti. (Vir: Žiberna, J.: Divaški prag, 1981) Kasneje je v Divači maševal župnik iz Povirja, danes pa je soupravljana iz župnije Lokev. Župnija Divača je danes del Kraške dekanije in šteje 1730 prebivalcev, od katerih je katolikov približno 1200 prebivalcev. Župnija je oskrbovana iz Lokve. Cerkev sv. Antona Puščavnika v Divači je bila zgrajena leta 1603. Valvasor je pisal, da je na tem mestu stala cerkev že prej in v njej so našli kelih z napisom: „1585, Mathias Deles a Divaz“. V cerkvi so trije oltarji, ki so bili posvečeni leta 1636. Cerkev je enoladijska, v baročnam stilu. Na vhodnem portalu pa je letnica 1856 s trikotnikom z božjim očesom in žarki. Cerkev sv. Trojice v Dolnjih Ležečah leži sredi vasi. Na portalu je zapisana letnica 1619, vendar je sama cerkev precej starejša. V cerkvi je vzidano pozno gotsko okno iz začetka 16. stoletja. Sliko Sv. Trojice je naslikal umetnik Raspet. Cerkev sv. Kancijana v Škocjanu stoji na vrhu vzpetine nad sotesko Reke, ki ponikne v Škocjanskih jamah. Posvečena je bila leta 1606, izvira pa iz 13. stoletja. Gotska cerkev je bila v 17. stoletju razširjena, dobila je nov prezbiterij in dve stranski ladji. Oltarji izvirajo iz 18. stoletja. Zvonik je iz srede 19. stoletja, je oglejskega tipa in ločen od same cerkve. Cerkev sv. Helene v Gradišču je izmed vseh cerkva v župniji Divača morda še najbolj posebna. Na severni in južni steni ima cerkev ohranjene freske, ki jih štejejo med najbolj kakovostne pri nas. Freske prikazujejo prihod sv. Treh kraljev. Freske naj bi okoli leta 1490 naslikal Janez iz Kastva, kar nam še pove, da je bila cerkev zgrajena še precej pred letom 1653, kot je napisano na portalu cerkve. Tomaž Štembergarhttps://zupnije-divaca-lokev-vreme.rkc.si/index.php/content/display/58